V jungovski psihologiji / psihoterapiji volk predstavlja močan in večplasten simbol, ki pogosto uteleša dele nas samih, ki so divji, instinktivni ali neukročeni. Ko se pojavi v sanjah, lahko volk pooseblja naše naravne nagone, prvinski gon po preživetju ali pa arhetip sence, ki je še nismo integrirali.

Za nekatere lahko volk predstavlja vidike strahu ali nevarnosti, povezane z globoko zakoreninjenimi občutki ranljivosti ali agresije. V ospredje lahko prinese tudi teme osamljenosti ali boja za neodvisnost. Na bolj kolektivni ravni pa volk lahko odraža našo medsebojno povezanost, zvestobo in moč, ki prihaja iz pripadnosti “tropu.” Volkovi so pogosto tako strašljivi kot čaščeni – opominjajo nas na našo dvojno naravo, ki je zmožna tako silovite neodvisnosti kot globokih povezav z drugimi.

Razumevanje volka v naših sanjah pomeni raziskovanje naše lastne notranje divjine, priznanje in integracijo tistih delov nas samih, ki jih pogosto zanemarjamo ali potlačimo. Delo s takšnimi simboli lahko prebudi globoko modrost sebstva in nas vodi k notranji preobrazbi.

»V sanjah sodobnih žensk volk pogosto predstavlja animus ali tisto nenavadno požiralsko držo, ki jo ženske lahko prevzamejo, ko jih obvladuje animus … volk predstavlja tisto nenavadno, neselektivno željo, da bi vse pojedle … kar je vidno pri številnih nevrozah, kjer je glavni problem, da oseba ostane infantilna zaradi nesrečnega otroštva … Ni res, da to hočejo one, ampak da to hoče nekaj v njih. Njihov ‘to’ nikoli ni zadovoljeno, zato volk pri takih ljudeh ustvarja stalno, jezno nezadovoljstvo … Volk se imenuje tudi lykos, svetloba. Pohlep, ki je obvladan ali usmerjen k pravemu cilju, postane tisto, kar človek potrebuje.«
Marie Louise Von Franz, “Shadow and Evil in Fairytales”, pp. 215-216.

Fotografija: RafyA