Leto 2025 zaznamuje pomemben jubilej – 150 let od rojstva Carla Gustava Junga, švicarskega psihiatra, misleca in mistika, ki je zaznamoval psihologijo, kulturo in duhovno krajino 20. stoletja. Rojen 26. julija 1875 v Kesswilu ob Bodenskem jezeru je Jung že v otroštvu zaznal, da se za tančico vsakdanjosti skriva nekaj globljega. V iskanju tistega “nečesa več” je zasnoval analitično psihologijo, kot je sam poimenoval svoj sistem dela z nezavednim, ki je nekaterim znan tudi pod imenom jungovska psihoanaliza.
Potovanje v notranji svet
Za razliko od Freuda, ki je poudarjal pomen seksualne energije in potlačenih želja, je Jung v središče analitične psihologije postavil dušo, komplekse in arhetipe. Verjel je, da človek ni zgolj skupek instinktov, ampak nosilec arhetipov – univerzalnih podob, ki vznikajo iz kolektivnega nezavednega, globokega duševnega oceana, skupnega vsem človeškim bitjem. V vsakem človeku, ne glede na kulturo, se porajajo sanje o junakih, materah, senci in modrih starcih. Te podobe niso le simboli, temveč arhetipski vzorci, ki usmerjajo naše življenje, izbire in iskanja smisla.
Arhetipi: jezik duše
Jung je v psihologijo vnesel pojme introvertnosti in ekstrovertnosti, persone in sence, predstavil je koncept anime in animusa ter razvil idejo o procesu individuacije – vseživljenjskem popotovanju posameznika k celovitosti. Za Junga duhovna rast ni zanikanje temnih plati, temveč njihova integracija. Pot k Sebstvu, osrednjemu arhetipu celosti, vodi prav skozi soočenje s svojo senco, sprejemanjem ranljivosti in srečanjem z nezavednim, ki se izraža v simbolih, mitih in sanjah vsakega posameznika.
Jung in sodobnost
Čeprav je živel v prvi polovici 20. stoletja, je Jung v marsičem zelo sodoben, in so verjetno zato njegove misli še danes tako aktualne. Njegovo zanimanje za alkimijo, vzhodnjaške modrosti, astrologijo, umetnost in religijo razkriva celovit pristop k človeški psihi. Danes, ko se svet spopada z eksistencialno krizo, duhovno praznino in ekološko izgubo ravnotežja, se Jungova misel zdi bolj aktualna kot kdaj koli prej. Njegova opozorila pred enostranskostjo razuma, tehnološko nadvlado in izgubo smisla so še kako preroška.
Zakaj Jung ostaja živ
Jung ni bil le znanstvenik in psihiater, temveč tudi arhetipski popotnik, ki je drzno potoval med znanostjo in duhovnostjo. Bil je raziskovalec notranjega sveta, ki nas uči, da pot do duševnega zdravja ni le obvladovanje simptomov ali razumevanje diagnoze, temveč predvsem vzpostavljanje zdravega odnosa z nezavednim. Njegova Rdeča knjiga, sanjski dnevniki in pisma razkrivajo človeka, ki je imel pogum, da se sooči z lastnim nezavednim.
Ob 150. obletnici njegovega rojstva zato ne praznujemo le enega človeka, temveč predvsem vizijo avtentičnega posameznika, ki si upa biti ranljiv, ustvarjalen, intuitiven in samosvoj. Jung si prav gotovo ne bi želel, da bi pisali hvalospeve njegovi osebnosti, temveč da bi predvsem razmišljali o širini analitične psihologije, ki si jo lahko vsak jungovski terapevt priredi glede na lastno individuacijo in zanimanje.
Nekaj njegovih pomembnih citatov, ki so postali že del popularne kulture:
»Ljudje bodo naredili karkoli, ne glede na to, kako nesmiselno, samo da se izognejo soočenju z lastno dušo. Človek ne postane razsvetljen s tem, da si predstavlja svetlobo, temveč s tem, da ozavesti temo.«
»Najvišja in najodločilnejša izkušnja je biti sam s seboj. Biti moraš sam, da ugotoviš, kaj te podpira, ko ugotoviš, da se sam ne moreš več podpirati. Samo ta izkušnja ti lahko da neuničljivo temeljno oporo.«
»Največje in najpomembnejše življenjske težave so v določenem smislu nerešljive… Nikoli jih ni mogoče rešiti, ampak jih je mogoče le prerasti… To ‘preraščanje’, kot sem ga nekoč imenoval, se je s kasnejšo izkušnjo izkazalo kot dvig zavesti na novo raven. Na obzorju osebe se je pojavilo nekaj višjega ali širšega, in zaradi tega širšega pogleda je nerešljiv problem izgubil svojo nujnost. Ni bil rešen logično v svojih lastnih okvirih, ampak je zbledel, ko se je soočil z novo in močnejšo življenjsko težnjo.«
Na letošnjem kongresu IAAP konec avgusta v Zürichu, kjer se vsaka tri leta na svetovnem kongresu analitične psihologije podeljujejo nazivi jungovskih analitikov, bo kot osma jungovska analitičarka v Sloveniji naziv prejela Manca Švara, ustanoviteljica Zavoda Epiona. Na kongresu bo naziv Jungovske analitičarke prejela tudi Breda Biščak iz Slovenije.
Ilustracija: Sončna ladja na strani 55 iz Rdeče knjige. Po besedah prevajalca Sonuja Shamdasanija je bila sončna ladja v starem Egiptu značilno prevozno sredstvo sonca. Sončni bog je varoval barko pred pošastjo Apophisom, ki je poskušal pogoltniti sončno ladjo med njenim potovanjem po nebesih.
V prevodu se celotno besedilo na strani glasi:
»Ena beseda, ki ni bila nikoli izgovorjena.
Ena luč, ki ni bila nikoli prižgana.
Neprekosljiva zmeda.
In pot brez konca.«