Kako graditi družbo, v kateri je prostor za različnost, medsebojno razumevanje, dialog in sožitje? Kako se spominjamo preteklosti in kako zgodovinske izkušnje vplivajo na naše razumevanje sveta? Kakšno prihodnost si želijo mladi in kakšno vlogo lahko imajo pri njenem oblikovanju? O teh in številnih drugih vprašanjih smo od 15. do 17. oktobra 2026 razmišljali z mladostnicami in mladostniki, ki so se v Trenti udeležili Tabora znanja z naslovom »Svet, v katerem želim živeti«.
Tabor je organiziralo Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, ki že vrsto let ustvarja priložnosti za aktivno sodelovanje mladih, razvijanje njihovega kritičnega mišljenja in vključevanje v družbena vprašanja. Tokrat so se v čudovitem naravnem okolju Triglavskega narodnega parka srečali mladi, aktivni v Otroškem parlamentu, ki so skozi pogovore, ustvarjalne delavnice, raziskovanje naravne in kulturne dediščine ter skupno bivanje razmišljali o vrednotah, odnosih in svetu, v katerem si želijo odraščati in živeti.
Del programa je potekal v okviru projekta »Mladi v pokrajini spomina – za mir, zdravje in prihodnost«, ki ga vodi Zavod Epiona v sodelovanju s projektnimi partnerji Zavodom Cona B.P., Fundacijo Poti miru v Posočju in Medobčinskim društvom prijateljev mladine za Goriško, poleg delavnic v Trenti smo od začetka septembra izvedli delavnice vseh partnerjev tudi v Izoli, Mirnu in Kobaridu. V okviru projekta razvijamo in izvajamo interdisciplinarne delavnice po osnovnih in srednjih šolah Primorske, pri katerih povezujemo psihoedukacijo, zgodovino, umetnost, ustvarjalno izražanje in izkustveno učenje. Naš namen je mladim ponuditi prostor za raziskovanje vprašanj identitete, kolektivnega spomina, medgeneracijskega prenosa izkušenj, družbenih delitev in kulture miru, hkrati pa spodbujati njihovo duševno zdravje, psihološko odpornost, empatijo in sposobnost kritičnega razmišljanja.
Triglavska roža – simbol ranjenosti, ravnovesja in obnove
Tabor je potekal v domu Triglavska roža v Trenti, ki ga upravlja Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško. Že samo ime doma nosi bogato simbolno sporočilo, povezano z legendo o Zlatorogu in čudežni triglavski roži.
Legenda pripoveduje o ranjenem Zlatorogu, iz čigar krvi zraste čudežna roža, ki mu povrne življenjsko moč. Zgodba govori o človekovem pohlepu, izgubi spoštovanja do narave, ranjenosti in porušenem ravnovesju, hkrati pa tudi o možnosti obnove in regeneracije.
Ta simbolika se na poseben način povezuje z vsebinami našega projekta. Tudi kolektivni spomin pogosto nosi sledove zgodovinskih ran, konfliktov, izgub in zamolčanih zgodb, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Vendar preteklost ni le prostor bolečine in razdeljenosti, temveč lahko postane tudi izhodišče za razumevanje, povezovanje in spremembe.
V psihološkem smislu je prav sposobnost prepoznavanja in osmišljanja preteklih izkušenj pomemben del procesa okrevanja in razvoja. Podobno velja za skupnosti, ki se skozi soočanje z zgodovino, različnimi spomini in perspektivami učijo oblikovati nove načine sobivanja.
Trenta je bila zato več kot le prizorišče naših delavnic. Postala je prostor, v katerem so se simbolika narave, zgodovinska dediščina in psihološko raziskovanje povezali v skupno izkušnjo.
Kolektivni spomin, identiteta in meje
Osrednji del naših delavnic je bil namenjen raziskovanju vprašanj, kako nastajajo naši spomini, kako oblikujemo predstave o sebi in drugih ter kako na naše doživljanje sveta vplivajo družina, skupnost, zgodovina in družbeno okolje.
Mladi so skozi pogovor, asociacije, simbolne podobe, ustvarjalno izražanje in skupinsko delo raziskovali različne pomene meja. Meje niso zgolj geografske črte, ki ločujejo države in ozemlja, temveč obstajajo tudi v naših odnosih, identitetah, prepričanjih in predstavah o drugih ljudeh. Lahko nas varujejo in nam pomagajo oblikovati občutek lastne identitete, lahko pa postanejo tudi prostor izključevanja, predsodkov in družbenih delitev.
Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako se zgodovinske izkušnje prenašajo med generacijami. Otroci in mladostniki pogosto odraščajo ob družinskih zgodbah, spominih, vrednotah in prepričanjih, ki so jih oblikovale izkušnje prejšnjih generacij. Nekatere zgodbe se pripovedujejo znova in znova, druge ostajajo zamolčane. Tudi tisto, o čemer se ne govori, lahko vpliva na občutek pripadnosti, identiteto in odnos do drugih.
Pri tem smo mlade spodbujali, da razmišljajo o različnih perspektivah in prepoznavajo razliko med zgodovinskimi dejstvi, osebnimi spomini, družinskimi pripovedmi in kolektivnimi interpretacijami preteklosti.
Pomemben del našega pristopa je ustvarjanje varnega in odprtega prostora, v katerem lahko mladi izrazijo svoje mnenje, postavljajo vprašanja, raziskujejo lastna občutja ter prisluhnejo tudi pogledom, ki se razlikujejo od njihovih.
Učenje skozi ustvarjalnost, naravo in zgodovinsko dediščino
Posebnost projekta »Mladi v pokrajini spomina« je povezovanje različnih strokovnih pristopov in oblik učenja. Verjamemo namreč, da razumevanje zahtevnih družbenih in psiholoških vprašanj ne nastaja zgolj skozi posredovanje informacij, temveč tudi skozi osebno izkušnjo, čustveno doživljanje, ustvarjalnost in medsebojni dialog.
Ustvarjalne dejavnosti mladim omogočajo, da se temam, kot so identiteta, pripadnost, konflikti, izgube in mir, približajo tudi na simbolni ravni. Podobe, risbe, besede in drugi ustvarjalni izrazi lahko odprejo prostor za razmišljanja, ki jih je včasih težko neposredno ubesediti.
Pomembno vlogo je imelo tudi naravno okolje Trente. Bivanje v naravi, skupinsko raziskovanje in spoznavanje lokalne dediščine so omogočili drugačno izkušnjo učenja, v kateri so se povezovali telesno doživljanje prostora, zgodovinsko znanje in medosebni odnosi.
Trenta in širše Posočje sta obenem prostora z izjemno bogato, a tudi bolečo zgodovinsko dediščino. Ostanki soške fronte in spomin na prvo svetovno vojno nas še danes opominjajo na posledice nasilja, vojn in političnih konfliktov. Spoznavanje zgodovine 20. stoletja je mladim ponudilo izhodišče za razmislek o tem, kako hitro se lahko družbe znajdejo v konfliktih in kako pomembno je razvijati sposobnost dialoga, razumevanja različnosti ter nenasilnega reševanja nesoglasij.
S povezovanjem zgodovinske dediščine in psiholoških vsebin želimo mlade spodbuditi, da preteklosti ne razumejo zgolj kot nečesa oddaljenega, temveč kot pomemben del sveta, v katerem živimo danes.
Mladi kot soustvarjalci kulture miru
Eden najdragocenejših vidikov tabora je bilo aktivno sodelovanje mladih, njihova radovednost in pripravljenost razmišljati o zahtevnih vprašanjih sodobne družbe.
Mladi niso zgolj pasivni prejemniki znanja in vrednot odraslih generacij. So posamezniki s svojimi izkušnjami, vprašanji, stališči in idejami, ki lahko pomembno prispevajo k oblikovanju bolj vključujoče, solidarne in povezane družbe.
Prav zato se nam zdi pomembno, da jim ponudimo priložnosti, v katerih lahko razvijajo samostojno mišljenje, se učijo prepoznavati stereotipe in predsodke ter razumejo, kako nastajajo družbene delitve. Hkrati želimo spodbujati njihovo sposobnost empatije, sodelovanja in spoštljivega izražanja različnih pogledov.
Kultura miru namreč ne pomeni odsotnosti konfliktov ali razlik. Pomeni predvsem sposobnost, da z razlikami živimo, jih razumemo in o njih govorimo, ne da bi pri tem izgubili spoštovanje do drugega človeka.
Mir ni nekaj samoumevnega in dokončno doseženega. Je proces, ki zahteva vsakodnevno prizadevanje, pripravljenost na dialog in odgovornost do skupnosti, v kateri živimo.
V Zavodu Epiona verjamemo, da se prav skozi izobraževanje, medgeneracijski dialog, psihološko ozaveščanje in ustvarjalno raziskovanje preteklosti odpirajo možnosti za drugačno prihodnost. Če želimo preseči podedovane delitve, moramo najprej razumeti, kako so nastale, kako se ohranjajo in kako vplivajo na naše odnose danes.
Tabor znanja v Trenti je bil dragocena priložnost za takšno skupno raziskovanje. V treh dneh smo povezali naravo, zgodovino, umetnost, psihologijo in predvsem mlade ljudi, ki s svojimi vprašanji, razmišljanji in ustvarjalnostjo odpirajo nove poglede na svet.
Iskreno se zahvaljujemo vsem mladostnicam in mladostnikom za radovednost, odprtost in aktivno sodelovanje, njihovim mentorjem za podporo ter Medobčinskemu društvu prijateljev mladine za Goriško za organizacijo tabora in gostoljubje. Hvala tudi vsem projektnim partnerjem, s katerimi skupaj razvijamo vsebine in ustvarjamo priložnosti za učenje, povezovanje in dialog.
Verjamemo, da prihodnost, v kateri si želimo živeti, nastaja prav skozi takšna srečanja – ko se učimo poslušati drug drugega, razumeti preteklost in skupaj razmišljati o svetu, ki ga želimo soustvarjati.
O projektu
Projekt Mladi v pokrajini spomina – za mir, zdravje in prihodnost povezuje psihološke, zgodovinske, umetniške in pedagoške pristope z namenom krepitve duševnega zdravja mladih, kritičnega mišljenja, medgeneracijskega razumevanja in kulture miru. V okviru projekta razvijamo in izvajamo izobraževalne ter ustvarjalne delavnice, aktivnosti na zgodovinskih krajih spomina in v naravi ter druge pobude, ki mladim omogočajo aktivno sodelovanje pri oblikovanju vključujoče družbe.
Projektni partnerji: Zavod Epiona (vodilni partner), Zavod Cona B.P., Fundacija Poti miru v Posočju in Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško.
Dejavnosti projekta Mladi v pokrajini spomina – za mir, zdravje in prihodnost sofinancira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.
